Noben vladar svoji ženi ni postavil mogočnejšega in lepšega spomenika, kot ga je indijski veliki mogul Šah Jahan I. Neutolažljivo potrt zaradi smrti svoje drage žene Mum-taz Mahal ji je s tem največjim izkazom ljubezni želel prižgati luč nesmrtnosti. Umrla je pri porodu svojega štirinajstega otroka, ko je leta 1631 svojega moža spremljala na vojnem pohodu. Leta 1632 so začeli graditi grobnico, ki je bila dokončana deset let pozneje. Dela na zunanjem objektu so trajala še nadaljnjih pet let. Sodelovali so najboljši stavbeniki in umetniki iz Indije, Samarkanda, Turčije in Perzije, iz posrečenega sestava različnih slogovnih elementov pa je nastal najbolj impresiven primer indoislamske arhitekturne umetnosti. Šah Jahan je nameraval na drugem obrežju zase postaviti enak spomenik iz črnega marmorja, vendar ga je leta 1658 njegov sin strmoglavil, leta 1666 pa so ga pokopali poleg njegove ljubljene žene. Glavna zgradba ima kvadraten tloris z dolžino stranice 57 m, kupola ima premer 28 m, površina celotnega objekta pa znaša 173.000 m².
Višina: 2,65 m, s podzidkom 90 m
Tlorisna površina zgradbe: 2,40 x 2,40 m
Premer kupole: 1,2 m
Dolžina stranice podzidka: 3,81 m
Teža: 4,2 tone brez podzidka
Material: granit, beton, umetna smola, medenina
Čas izdelave: 2 leti ali 11.500 ur