Kot prvi v vrsti misijonskih objektov vzdolž reke Antonio River je bil 1. maja 1718 ustanovljen misijon San Antonio de Valero. Vendar so gradnjo cerkve začeli šele leta 1744. Izpolnjevala je dve nalogi: spreobrniti indijanske domorodce in razširiti meje Španije. Leta 1793 so misijon zaprli, zemljiško posest pa razdelili med indijansko ljudstvo. Od leta 1793 je misijonsko poslopje uporabljala enota španske konjenice, ki mu je tudi dala ime Alamo. Vojaki so namreč izhajali iz mehiškega mesta Alamo de Parras. Med vojno za mehiško neodvisnost (1815–1821) so se na njem utrdili Mehičani. Leta 1835 je Teksas razglasil neodvisnost od Mehike, zaradi česar je prišlo do spopadov po vsem Teksasu. Alamo je postal znan po istoimenski bitki iz leta 1836, v kateri se je 189 Teksačanov trinajst dni upiralo 4.000-glavim mehiškim vojaškim enotam. Pri tem so upali na pomoč generala Houstna (po katerem se danes imenuje glavno mesto Teksasa), ki pa se vendarle ni upal soočiti z mehiško prevlado pod poveljstvom Santa Ana. Po zavzetju so vse branitelje pobili. Zgodba o bitki je bila večkrat posneta, med drugim leta 1960 z Johnom Waynom. Danes poslopje upravlja združenje Hčerke republike Teksas (Daughters of the Republic of Texas), ki so ga ustanovili z namenom, da se ohrani spomin na teksaške pionirske družine in vojake. Vsako leto si približno 2,5 milijona obiskovalcev ogleda ta zgodovinski kraj, ki kot značilna misijonska postaja iz časa osvajanja Zahoda ni zanimiv le s kulturnozgodovinskega vidika, ampak je dejansko tudi eno najpomembnejših narodnih temeljev ZDA, sodeč po njegovi zgodovini in mitološkem izročilu.
